nobèn2 -êna -o tudi nobèn -a -o cel. nik. količ. zaim. (ȅ ȇ ȇ; ȅ) |niti eden|: ~ človek; ~a hiša; ~o mesto; ~i možgani; ~e vilice; Ura zamujena ne vrne se ~a; Nima ~ih dokumentov; ~ih neumnosti, prosim; Pri ~em delu ni zbran
nobêden [də] nobênega m, člov. (ȇ ȅ) ~ (izmed njih) ga ni spoznal; O tem z ~im nisem govoril
nobêna -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȇ ȅ) ~ ga ni marala; pojm., knj. pog., poud. ~e nam ni ostal dolžan |Na vse se je odzval|