nôrec1 -rca m z -em člov. (ó) knj. pog., poud. |duševni bolnik|poud.: Temu ~u ne kaže zaupati |nepredvidljivemu, nespametnemu človeku|Kateri ~ bi delal ves dan |kdo sploh|Drvi kot ~ |zelo hitro vozi|delati se ~a iz koga |norčevati se|imeti koga za ~a |norčevati se iz koga; šaliti se s kom; varati ga|
noríca -e ž, člov. (í) knj. pog., poud. |duševna bolnica|;
nôrčev -a -o (ó) knj. pog., poud.
noríčin -a -o (ȋ) knj. pog., poud.