oblízniti -em dov. oblíznjen -a (í ȋ) koga/kaj Pes ga je obliznil; ~ sladoled; poud. Plamen je obliznil poleno |ga načel|
oblízniti se -em se (í ȋ) ~ ~ z jezikom; poud. oblizniti se za kom/čim Vsakdo bi se obliznil za tako priložnostjo |bi bil zelo zadovoljen, če bi jo imel|