obstáti1 -stánem dov. -i -íte; -àl -ála; (-àt) (á ȃ) ~ pred oknom; ~ negiben, prestrašen; redk.: Skrbi ga, če bo bolnik obstal preživel: Težko bo obstal na kmetiji zdržal, shajal: pokr. obstati pri čem ~ ~ svojem vztrajati: brezos. Obstalo je samo pri besedah ostalo: star., s smiselnim osebkom obstati komu Doma mi ni več ~ ne zdržim:
Dostopnost
Dostopnost