ôče -éta m, člov., im. mn. očétje tudi očéti (ó ẹ́) spoštovati ~a; postati ~; biti v sorodu po ~u; To ima po ~u |ima njegove lastnosti|krušni ~ |očim; rednik, hranitelj|stari ~ |ded|sveti ~ |papež|~ frančiškan; ~ Marko Pohlin; poud.: ~ eksistencialistične filozofije |pobudnik|vera naših ~ov |prednikov|biti cel ~ |biti zelo podoben očetu|
Dostopnost
Dostopnost