odbíti -bíjem dov., nam. odbít/odbìt; odbítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) komu/čemu kaj ~ brani zob; publ. ~ beguncem pomoč odreči: odbiti koga/kaj ~ napad; ~ sovražnika; ~ ponudbo, snubca ≥ odkloniti: odbiti koga/kaj od koga/česa ~ otroka od sebe; ~ stroške od izplačila odbiti kaj z/s čim ~ žogo z glavo; Ura je odbila enajst; Vse ure so že odbile |prenehale biti|
odbíti se -bíjem se (í ȋ) Sekira se mu je odbila odbiti se od česa Žoga se je odbila od vratnice
Dostopnost
Dostopnost