odklénkati -am dov. odklénkanje (ẹ̑) Zvon je odklenkal; s smiselnim osebkom, poud. odklenkati komu/čemu Takim ljudem je zdaj odklenkalo |jim ni več tako dobro|Pri njej mu je odklenkalo |izgubil je njeno naklonjenost|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek