odrêči -rêčem dov.; drugo gl. reči (é) komu/čemu kaj ~ športniku pravico do nastopa; neobč. Noge so mu odrekle odpovedale: Ni mu odrekla, da bo šla z njim 

odrêči se -rêčem se (é) komu/čemu ~ ~ dediščini; ~ ~ sinu; publ. odreči se koga Družba se ga je odrekla ni ga več sprejela:



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek