Tipkovnice
odzvoníti -ím dov. odzvónil -íla, nam. odzvonít/odzvonìt; odzvonjênje; drugo gl. zvoniti (í/ȋ í) kaj ~ konec pouka; brezos. Odzvonilo je poldne; poud., s smiselnim osebkom odzvoniti komu/čemu Njegovi slavi bo odzvonilo |je ne bo več|
Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Trenutno imate izkljopljeno uporabo ne-nujnih piškotkov.
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo nujnih piškotkov. Za ne-nujne piškotke podajte izrecno soglasje.
Več o piškotkih
Dostopnost
Dostopnost