omotíti in omótiti -im dov., star. omóčen -a; omótenje; drugo gl. motiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj Vino ga je omotilo; redk. ~ bolečino omamiti, ublažiti:



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek