osméro -ih tudi osméro -- ločil. količ. štev. (ẹ̑; ẹ̑) |osem kosov, vrst|: V sprevodu je šlo ~ narodnih noš; rediti ~ živine osem glav: redk.: ~ stražarjev osem: živeti z ~imi otroki z osmimi:



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek