osnôven -vna -o; -ejši -a -e (ȏ; ȏ) ~a naloga; poud. njegova ~a napaka |velika, glavna|
osnôvni -a -o (ȏ) ~a šola; jezikosl. ~a oblika samostalnika
osnôvna -e ž, rod. mn. -ih (ȏ) knj. pog. imeti samo ~o osnovnošolsko izobrazbo:
osnôvno -ega s, pojm. (ȏ) spregledati kaj ~ega
osnôvnost -i ž, pojm. (ȏ)
Dostopnost
Dostopnost