osvéstiti -im dov. osvéščen -a; osvéščenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga ~ ponesrečenca ≥ zbuditi ga iz nezavesti: idejno ~ koga ≥ ozavestiti: osvestiti koga česa ~ prestopnika krivde ≥ narediti, da se zave krivde:

osvéstiti se -im se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) česa ~ ~ svoje krivde ≥ zavedeti se: Ponesrečenec se je osvestil ≥ se zavedel, se zbudil iz nezavesti:



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek