oženíti ožénim dov.; drugo gl. ženiti (í/ȋ ẹ́) koga poud. Enega sina je že oženil |oddal v zakon|neknj. ljud. Ni je smel ~ se smel oženiti z njo:
oženíti se ožénim se (í/ȋ ẹ́) z/s kom ~ ~ s sosedo; neknj. pog. Kdaj se bosta pa vidva oženila poročila:
Dostopnost
Dostopnost