póčiti -im dov. -en -ena; póčenje (ọ́ ọ̑) V temi je nekaj počilo; poud.: ~ s puško |ustreliti|počiti koga/kaj ~ balon; poud. ~ tatu s kolom po glavi |udariti|poud. počiti od česa ~ ~ smeha |močno, glasno se zasmejati|brezos., poud. Kmalu bo počilo |prišlo do spopada|
póčiti se -im se (ọ́ ọ̑) knj. pog.: ~ ~ v naslanjač sesti: Spet sta se počila se sprla, se stepla:
Dostopnost
Dostopnost