pognáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. poženó; pognánje; drugo gl. gnati (á é) koga/kaj ~ konja v dir; poud. ~ korenine v mestu |vživeti se, počutiti se doma|Na vrtu je pognal plevel; ~ sovražnika v beg; ~ stroj pognati komu Otroku so pognali zobje; poud. pognati komu kaj ~ komu kroglo v glavo |ustreliti ga|~ komu strah v kosti |prestrašiti ga|

pognáti se -žênem se (á é) ~ ~ iz hiše na cesto; ~ ~ v beg |začeti bežati|poud. pognati se za koga ~ ~ ~ reveže |zavzeti se, postaviti se|poud. pognati se v koga, na koga |napasti ga|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek