polomíti -lómim dov. polómljenje; drugo gl. lomiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ ograjo, stol; poud. ~ uro |pokvariti|poud. polomiti koga v pretepu so ga polomili |hudo poškodovali|polomiti komu/čemu kaj ~ drevesom vrhove; poud. ~ komu kosti, rebra |zelo ga pretepsti|
polomíti ga -lómim ga (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud. |narediti neumnost, napako|: Pošteno ga je polomil; ~ ~ pri izpitu
polomíti jo -lómim jo (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud. |narediti neumnost, napako|
polomíti se -lómim se (í/ȋ ọ́) poud. ~ ~ pri padcu |hudo se poškodovati|