• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ponorčeváti se -újem se dov. ponorčevánje; drugo gl. norčevati (á ȗ) iz koga/česa ~ ~ ~ sosedov ponorčevati se z/s kom poud. Usoda se je ponorčevala z njim |ga prizadela|star. ~ ~ s sosedi iz sosedov:



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek