postáviti -im dov. postávljen -a; postávljenje (á ȃ) koga/kaj ~ padlega pokonci; publ. ~ osumljenca izven zakona ≥ izobčiti ga, vzeti mu pravice: poud. ~ hudodelca na hladno |aretirati ga, zapreti ga|~ spomenik postaviti komu koga/kaj ~ otroku strica za varuha; ~ učencu vprašanje 

postáviti se -im se (á ȃ) Konj se je postavil na zadnje noge; knj. pog. ~ ~ na lastne noge osamosvojiti se: publ. ~ ~ na določeno stališče imeti določeno stališče: postaviti se komu ~ ~ tekaču na pot |ovirati ga|poud. ~ ~ staršem po robu |upreti se jim|postaviti se proti čemu ~ ~ ~ izkoriščanju postaviti se za koga/kaj ~ ~ ~ svoje pravice postaviti se pred kom/čim z/s kom/čim Pred vsemi se je postavil s svojim znanjem 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek