pribíti -bíjem dov., nam. pribít/pribìt; pribítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) kaj ~ desko pribiti koga/kaj na kaj ~ sliko na steno pribiti kaj k/h čemu ~ stroške prevoza k ceni; poud. Pribil je, da sta samo dve izbiri |povedal, poudaril|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek