prihájati -am nedov. -ajóč, -áje; prihájanje (ȃ) Nekdo ~a; Pisma redno ~ajo; omilj. ~a njegova zadnja ura |Kmalu bo umrl|prihajati do koga/česa ~ ~ orožja; knj. pog. ~ ~ sape začenjati laže dihati: publ. ~ ~ izraza postajati bolj opazen, viden: knj. pog. prihajati z/s čim Kaj mi ~aš vedno z istim govoriš, trdiš vedno isto: S temi načrti ~ate prepozno jih začenjate obravnavati: poud. S tem ne prihajaj več predme |To odklanjam|pomožniški pomen: ~ iz mode |postajati nemoderen|~ v formo; poud. ~ k pameti |začenjati ravnati premišljeno, razsodno|knj. pog. ~ k zavesti začenjati se zavedati: s smiselnim osebkom, knj. pog. prihajati komu Slabo mu ~a postaja:
Dostopnost
Dostopnost