primériti -im dov. primérjen -a; primérjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj komu/čemu ~ staro novemu; star. ~ obleko pomeriti:

primériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) neobč. zgoditi se; komu Nikoli se ji ne ~i, da bi zamudila; Primerila se je nesreča 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek