rahločúten -tna -o; -ejši -a -e (ú; ȗ; ú; ȗ) ~ človek; biti zelo ~ rahločuten do koga biti ~ ~ bolnika rahločuten z/s kom biti ~ z beguncem 

rahločútnost -i ž, pojm. (ú; ȗ) pomanjkanje ~i; molčati iz ~i; z ~jo govoriti o težavah 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek