ravnodúšen -šna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ú ȗ ú; ȗ; ú; ȗ) ~ človek ravnodušen do koga/česa biti ~ ~ znancev; poud. Ni ~ ~ nje |Ljubi jo|ravnodušen za koga/kaj biti ~ ~ težave drugih 

ravnodúšnost -i ž, pojm. (ú; ȗ) spraviti koga iz ~i; poslušati z ~jo 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek