razbesnéti -ím dov. razbesnênje; drugo gl. besneti (ẹ́ í) koga Očitki so ga razbesneli
razbesnéti se -ím se (ẹ́ í) na koga/kaj ~ ~ ~ soseda razbesneti se nad kom/čim ~ ~ ~ podrejenimi; Množica se je razbesnela; poud. Boj se je razbesnel |postal vse hujši|
Dostopnost
Dostopnost