• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

razbúriti -im dov. razbúrjen -a; razbúrjenje (ú ȗ; ȗ) koga/kaj Krivica ga ~i; Pok ~i konja 

razbúriti se -im se (ú ȗ; ȗ) Bolnik se ne sme razburiti razburiti se nad kom/čim ~ ~ ~ slabim blagom 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek