razkólnik -a m, člov. (ọ̑) |pripadnik krščanske ločine|ver., zgod. vzhodni ~ 

razkólnica -e ž, člov. (ọ̑)

razkólničin -a -o (ọ̑)



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek