• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

se1 sêbe m, ž, s, povr. os. zaim. za vse osebe in števila sêbi -e -i -ój tudi sábo (é); naslonske oblike za rod., daj. in tož. se, si, se; navezna oblika -se (náse) (ȃ),  star. sé; na sé (ẹ̑) star. paziti na sé (ẹ̑);  váse, star. v sé, im. oblika Govori ~; Dani ~; naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:

  1. a) če so poudarjene Prav sebe je najbolj hvalil; Sebe se (ne) boji; Še sebi ne privošči; Niti sebe nima rad
  2. b) v protistavi Meni je dal malo, sebi pa več
  3. c) v prir. zvezi Toneta, Ano in sebe izvzemam
  4. č) v povedkovni besedni zvezi Sami sebe ne poznajo
  5. d) v predložni rabi Konj ne pusti k sebi; sicer se rabijo naslonske oblike Niso si zaupali; biti si v sorodu; Radi so ~ imeli; Srečala sva ~; Potolkla sem ~ po kolenu



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek