skočíti skóčim dov. skôči -íte; skôčil -íla, skôčit, star. skočívši; (skôčit) (í/ȋ ọ̑) ~ dovolj visoko; ~ iz jame, z drevesa; ~ čez ograjo; šport. ~ v daljino; ~ pet metrov; poud.: ~ iz postelje |zelo hitro vstati|~ na obisk, po kruh |iti za kratek čas|šalj. ~ v zakonski jarem |poročiti se|poud. Cene so spet skočile |narastle|poud. skočiti na koga/kaj Roparja sta skočila nanj |sta ga napadla|poud. skočiti v koga/kaj Pes je skočil v tujca |se je zagnal|
Dostopnost
Dostopnost