slépec -pca m s -em člov. (ẹ́) voditi ~a po ulici; poud. politični ~i |nekritični, nesamostojni politični privrženci|živ. pri košnji prerezati ~a
slépka -e ž, člov. (ẹ́)
slepíca -e ž, člov. (í) neobč. slepka:
slépčev -a -o (ẹ́)
slepíčin -a -o (ȋ) neobč.