sopótnik -a m, člov. (ọ̑) pogovor s ~i; literarni ~; poud. njen življenjski ~ |mož, prijatelj|

sopótnica -e ž, člov. (ọ̑)

sopótničin -a -o (ọ̑)



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek