spreletéti -ím dov. spreletèn -êna; spreletênje; drugo gl. leteti (ẹ́ í) koga/kaj Kurja polt ga ~i; brezos. Spreletelo ga je do kosti
spreletéti se -ím se (ẹ́ í) Golobi so se spreleteli nad mestom; pokr., brezos. Do večera se bo spreletelo bo prenehalo deževati: