stotéro -ih tudi stotéro -- ločil. količ. štev. (ẹ̑; ẹ̑) |sto kosov, vrst|: ~ vrat; ~ živine sto glav: redk. zbrati ~ pesmi sto: poud. Oglasila se je pesem iz ~ih grl |mnogih|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek