svój svôja -e povr. svoj. zaim. (ọ́ ó ó) zamenjuje os. svoj. zaim., če bi se ti nanašali na osebek istega stavka 

  1. 1. ~e otroke imamo (imate, imajo) najraje
  2. 2. obdelovati ~ vinograd; Jaz imam ~e skrbi, ti ~e, sploh vsak ~e
  3. 3. Tudi tile čakajo na ~ vlak že več kot pol ure
  4. 4. Vse zahteva ~ čas |določen|Bil je najboljši pesnik ~ dobe |dobe, v kateri je živel|Dajte to na ~e mesto |pravo, ustrezno|imeti ~ način govorjenja |individualen|knj. pog. Sod drži ~ih 12 hektolitrov kakih: Za ~o osebo to lahko obljubim zase: biti sam ~ gospodar |ne ob kom drugem|


svôje -ega s, pojm. (ó) izmisliti si kaj ~ega; delati po ~e; knj. pog., poud.: dobiti ~ |biti zavrnjen, kaznovan|odsedeti ~ |biti v zaporu|dati kaj iz ~ega |plačati namesto drugega|iti na ~ |osamosvojiti se|delati ob ~em |ob svoji hrani|

svôji -ih m mn., člov. (ó) priti med ~e |med svojce, sorodnike|~ k ~im |Vsak naj podpira tiste, h katerim se prišteva|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek