škràt škráta m, člov., im. mn. tudi škrátje (ȁ á) gozdni ~; poud. |zelo majhen človek; poreden otrok|olepš. |hudič|živ. vrtni ~; šalj. tiskarski ~ |tiskarska napaka|
škratíca -e tudi škrática -e ž, člov. (í; á)
škrátovka -e ž, člov. (á)
škratíčin -a -o tudi škrátičin -a -o (ȋ; á; ȃ)