tìč tíča m s -em živ. (ȉ í) knj. pog. ptič: člov., poud. |lahkoživec, malopridnež; navihanec, premetenec|olepš. |moški spolni ud|
tíca -e ž, člov. (í) poud. |lahkoživka, malopridnica; navihanka, premetenka|star. ptica:
tíčev -a -o (í)
tícin -a -o (í)
Dostopnost
Dostopnost