• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

tisočéro -ih tudi tisočéro -- ločil. količ. štev. (ẹ̑; ẹ̑) |tisoč kosov, vrst|: ~ vilic; redk. s ~imi udeleženci s tisoč: poud. Vojna je zahtevala ~ življenj |veliko, mnogo|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek