továriš -a m s -em člov. (ȃ) ~i iz otroških let; zakonski ~; poud. Knjiga mu je edini ~ |Branje knjig ga edino zadovoljuje|šol. žarg. učitelj, profesor:
tovarišíca -e ž, člov. (í) ~e pri igri; življenjska ~; šol. žarg. učiteljica, profesorica: nardp. družica:
továrišev -a -o (ȃ)
tovarišíčin -a -o (ȋ)