tŕčiti -im dov. -en -ena; tŕčenje (ŕ ȓ) ob koga/kaj Pri vstopu ~ ~ podboj; poud. ~ ~ nerazumevanje |naleteti na|poud. trčiti na koga/kaj ~ ~ znanca |naleteti na, srečati|trčiti v koga/kaj ~ ~ tovornjak; knj. pog. trčiti kaj ~ avtomobil poškodovati: trčiti z/s kom/čim ~ s tovornjakom; ~ z vsemi pri mizi |nazdraviti|trčiti z/s čim ob kaj ~ s kozarcem ob steklenico; Trčili so in izpili; Vlaka sta trčila
tŕčiti se -im se (ŕ ȓ) Plesalca sta se pri obratu trčila
Dostopnost
Dostopnost