tújčiti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; tújčenje (ú ȗ) neobč. po nepotrebnem veliko ~ |uporabljati tuje besede, tujke|star. tujčiti koga/kaj potujčevati:



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek