ubíti ubíjem dov., nam. ubít/ubìt, star. ubívši; ubítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) koga/kaj ~ jajce; ~ napadalca s puško; poud.: Vročina jih je čisto ubila |zelo utrudila|Ne grem, pa če me ~eš |sploh ne|~ komu veselje do dela |vzeti|poud. ubiti kaj z/s čim ~ čas z branjem |ga porabiti|
ubíti se ubíjem se (í ȋ) knj. pog. ~ ~ z avtomobilom |umreti v avtomobilski nesreči|poud. Valovi so se ubili ob obali |izgubili svojo moč|
Dostopnost
Dostopnost