ukléti ukôlnem [u̯n] dov. uklétje; drugo gl. kleti (ẹ́ ó) komu/čemu kaj ~ nevesti srečo |s kletvijo onemogočiti, preprečiti|ukleti koga/kaj kaj ~ kraljično v kačo; poud. Ta prizor ga je za zmeraj uklel |zelo prevzel|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek