• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

uročíti -ím dov. urôči -íte; uróčil -íla, -ít/-ìt; -èn -êna; uročênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ kravo; poud. Govornik je uročil poslušalce |zelo prevzel|uročiti komu/čemu kaj ~ konjem neubogljivost 



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek