vražìč -íča in vrážič -a z -em člov. (ȉ í; ȃ) manjš.; omilj. v ~a oblečena maškara |v hudiča|ljubk. |poreden, neugnan otrok|

vražíčev -a -o (í)



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek