vròč -óča -e in vróč -a -e; bolj ~ (ȍ ọ́ ọ́; ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ likalnik; poud. ~ privrženec gibanja |navdušen|~a juha; poud. ~a razprava |ostra, nepopustljiva|
vróči -a -e (ọ́) kmet. ~ gnoj; teh. ~e kovanje
vróča -e ž, rod. mn. -ih (ọ́) poud. dobiti nekaj ~ih |klofut|
vróče -ega s, pojm. (ọ́) popiti kaj ~ega
Dostopnost
Dostopnost