vročíčen -čna -o; bolj ~ (ȋ) ~ bolnik; poud.: ~a diplomatska dejavnost |zelo povečana|~e priprave na tekmovanje |polne nemira, vznemirjenosti|njegovo ~o življenje |nemirno, pustolovsko|

vročíčni -a -o (ȋ) ~o stanje 

vročíčni -ega m, člov. (ȋ) težko dihanje ~ega 

vročíčnost -i ž, pojm. (ȋ)



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek