vzdígniti -em dov. vzdígnjen -a; vzdígnjenje (í ȋ) koga/kaj ~ bolnika; ~ breme; knj. pog.: ~ hišo za eno nadstropje nadzidati: ~ otroka iz postelje zbuditi ga: poud. ~ preplah |povzročiti|~ življenjsko raven dvigniti: ~ kvišku knj. pog. gor 

vzdígniti se -em se (í ȋ) ~ ~ v zrak; knj. pog.: ~ ~ od mize vstati: Potica se je lepo vzdignila vzhajala: vzdigniti se komu Že ob prvem požirku se mu je vzdignilo |je začutil slabost|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek