zakričáti -ím dov. zakričánje; drugo gl. kričati (á í) Lažeš, je zakričal; poud. zakričati kaj ~ krivico v svet |glasno sporočiti|zakričati komu/čemu Pridite, jim je zakričal zakričati na koga/kaj ~ ~ soseda zakričati nad kom/čim ~ ~ otrokom
Dostopnost
Dostopnost