zatôlči -tôlčem [u̯č] dov. zatôlčenje; drugo gl. tolči (ó) kaj kaj ~ kamen v ilovico; ~ kol v zemljo zabiti: zatolči koga/kaj poud. ~ miš |z udarci ubiti|knj. pog., poud. ~ mladega ustvarjalca |onemogočiti, uničiti|zatolči po čem ~ ~ mizi; brezos., poud. zatolči komu V prsih mu je zatolklo |začelo močno biti|



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek