zavéti -vêjem dov., nam. zavèt/zavét; drugo gl. veti (ẹ́ ȇ) neobč. Veter ~e zapiha: poud. Skozi okno je zavel hlad |se je razširil, je prišel|neobč. zaveti kaj Veter je zavel sledi v pesku zakril, zametel:



Vir: Slovenski pravopis 2001 - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša

Komentiraj slovarski sestavek